Rezeptideen, Tipps & Tricks in Ihrem Posteingang
Mit dem Wiener Zucker Newsletter
- Monatlich neue Rezeptideen
- Infos zu Gewinnspielen
- Kulinarische Geheimnisse & Produktneuheiten
Sladkor je ogljikov hidrat v najčistejši obliki. Pridelan je iz sladkorne pese brez kakršnih koli dodatkov. Ogljikovi hidrati so zelo pomembni za delovanje človeškega telesa, saj so njegov glavni vir energije. Pri uravnovešeni prehrani predstavljajo kar polovico (od 50 do 55 odstotkov) energije, ki jo telo potrebuje za normalno delovanje. Poleg ogljikovih hidratov telo črpa še od 10 do 15 odstotkov energije iz beljakovin in 30 do 35 odstotkov iz maščob.
Sladkor, pridelan v tovarnah podjetja AGRANA, je pridelan iz sladkorne pese in vsebuje skoraj 100 odstotkov čiste saharoze. Saharoza je disaharid, ki je sestavljen iz fruktoze (sadni sladkor) ter glukoze (grozdni sladkor). Naša vsakdanja prehrana vsebuje saharozo in mnogo drugih sladkorjev, kot sta na primer maltoza ali laktoza (mlečni sladkor). Naše telo spremeni vse sladkorje v dekstrozo. Iz dekstroze v naši krvi pridobivajo možgani in mišice energijo, ki jo potrebujejo za svoje normalno delovanje.
Sladkor torej predstavlja dragocen vir energije, ki telo hitro napolni z novimi močmi – posebej po telesnih naporih.
Ne sladkor, temveč pomanjkanje zobne higiene je krivo za poškodovane ali celo gnile zobe! Vsi ogljikovi hidrati s pomočjo bakterij v ustni votlini pospešujejo nastajanje kislin. In te so tako v jabolkih kot tudi v kruhu ali rižu. Kariesa torej ne povzročajo ogljikovi hidrati kot predvsem slaba zobna higiena. Kdor torej redno skrbi za čistočo svojih zob in ustne votline, bo najučinkoviteje preprečil nastanek kariesa.
Mit, da sladkor povzroča povečano telesno težo, ne drži! Pravzaprav lahko trdimo prav nasprotno: telo potrebuje za pretvorbo ogljikovih hidratov (tudi sladkorja) v zaloge maščobe več energije kot za pretvorbo maščob iz hrane v telesno maščobo. Povečani teži torej botrujeta predvsem neuravnovešena prehrana s prevelikimi obroki ter pomanjkanje gibanja. En gram sladkorja ima enako kalorij kot en gram beljakovin (4 kalorije), kar je le približno pol toliko kot en gram maščobe, ki ima devet kalorij. Ena kocka sladkorja na primer nima več kot 15 kalorij!
Sladkor zaradi njegove skoraj 100-odstotne vsebnosti čiste saharoze pogosto označujejo kot »prinašalca praznih kalorij« in »tatu vitaminov«. Vendar je skrb, da ob uživanju sladkorja telo ne dobi nobenih drugih hranljivih snovi, kot so na primer vitamini in minerali, povsem odveč. Sladkor uporabljamo kot sladilo za najrazličnejše jedi, polne hranljivih snovi, zaradi katerih postanejo še okusnejše in privlačnejše za uživanje.
Tudi trditev, da je sladkor »tat vitaminov«, nima nobene podlage. Vitamin B1 skrbi v naši presnovi za to, da se sladkor v telesu pretvori v energijo. Enako velja za druge ogljikove hidrate, ki jih najdemo denimo v kruhu, krompirju in testeninah. Naše telo pridobiva vitamin B1 iz raznolike prehrane. Kar je torej še en razlog več, da uživamo uravnoteženo in zdravo prehrano, ki vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine pa tudi vitamine in minerale!
Rjavi, rumeni in trsni sladkor pa tudi glukoza, fruktoza in med naj bi predstavljali bolj zdrava sladila od običajnega belega sladkorja. Vendar to ne drži. Poglejmo, katere snovi vsebujejo omenjeni sladkorji in med, pa nam bo hitro jasno, zakaj je tako.
Med vsebuje fruktozo, glukozo, saharozo in druge sladkorje, poleg tega pa še vodo, mineralne snovi in v majhnih količinah tudi vitamine. Vendar pa mineralne snovi in vitamini iz medu ne pripomorejo dosti k potešitvi dnevnih potreb po teh snoveh. Tako med v primerjavi z običajnim navadnim sladkorjem nima vidnejših prehransko-fizioloških prednosti. Rjavi sladkor je saharoza, ki je obogatena z dodanim sirupom trsnega sladkorja in karameliziranim kristalnim sladkorjem. Rumeni sladkor je iz sladkorne pese pridobljena saharoza, ki vsebuje še ostanke sirupa. Ta obarva sladkor rumeno in mu podari značilen okus. Trsni sladkor (glukoza) je enostaven sladkor (monosaharid), ki ga najdemo v vseh višjih rastlinah pa tudi v sadju in medu. Trsni sladkor pridobivajo predvsem z razgradnjo škroba. Na tržišču ga najdemo v obliki kristaliziranega izdelka ali pa ga kot glukozni sirup uporablja prehrambna industrija. Sadni sladkor (fruktoza) je tako kot trsni sladkor monosaharid, najdemo ga v sadju in medu. Čisti sadni sladkor se pridobiva z razgradnjo inzulina ali saharoze. Pri izomerizaciji glukoznega sirupa, torej pri pretvorbi dela glukoze v fruktozo, nastane glukozno-fruktozni sirup, ki ima pomembno vlogo v prehrambni industriji.
Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese je večstopenjski proces, ki ga uporablja večina evropskih dežel. Sladkorna pesa je dvoletna rastlina, najvišjo vsebnost sladkorja doseže jeseni v prvem letu svoje rasti. Takrat jo poberejo s polj in sladkor, ki ga vsebujejo celice sladkorne pese, ekstrahirajo in kristalizirajo. Vsebnost sladkorja po spravilu pese pojema pri skladiščenju, zato mora biti predelana čim prej. Predelava pese se zato odvija vsako leto med septembrom in januarjem.
Najpomembnejše stopnje pridelave sladkorja so:
Večina teh stopenj poteka v neprekinjenem zaporedju. Cilj postopka je pridobitev mikrobiološko stabilnega pridelka (kristalni sladkor ali sirup za skladiščenje), ki ga je mogoče skladiščiti čez vse leto (kristalni sladkor) ali uporabiti za nadaljnjo predelavo (sirup).
Nekatere tovarne podjetja AGRANA ne pridelujejo sladkorja zgolj iz sladkorne pese, ampak tudi iz sladkornega trsa. Tako se tovarni v Romuniji in na Madžarskem ukvarjata poleg klasične pridelave sladkorja iz pese tudi s pridelavo sladkorja iz sladkornega trsa, AGRANINA tovarna v Brčkem v Bosni pa je vso svojo proizvodnjo usmerila izključno v pridelavo sladkorja iz sladkornega trsa, pripeljanega predvsem iz Brazilije.
Sladkorni trs raste iz potaknjencev, ki jih požanjejo po enajstih do osemnajstih mesecih. Vsak potaknjenec lahko proizvede do sedem žetev, nato je treba rastlino nadomestiti z novo. Žetev poteka mehansko ali ročno. Suhe liste prej pogosto požgejo, da rastlino kasneje lažje obdelajo.
Po žetvi je treba porezane trse takoj predelati, da ohranijo sladkor oziroma preprečijo njegovo morebitno razgradnjo (zaradi delovanja mikroorganizmov). Surovi trsni sladkor zato pridobivajo le v tovarnah, ki so v bližini pridelovalnih površin. V njih najprej očistijo porezani sladkorni trs, nato ga stisnejo in zmeljejo ter popršijo z vročo vodo, da izloči sok, ki ga nato prefiltrirajo. Sok se kasneje zgosti z izparevanjem v podtlačnem okolju in nato kristalizira. S centrifugiranjem odstranijo preostali matični sirup od kristaliziranega. V tej fazi procesa je sladkor deloma že očiščen in na voljo v kristalizirani mikrobiološko stabilni obliki. Kot sipki tovor ga je mogoče skladiščiti ali prepeljati v rafinerije po vsem svetu.
Najpomembnejši koraki rafiniranja surovega trsnega sladkorja so:
Zaradi različnega načina obdelave imajo potrošniki na razpolago različne vrste sladkorjev: s stiskanjem nastaja sladkor v kockah, po več načinih mletja pridobijo sladkor za peko ali pa sladkor v prahu ter sladkor za posipanje, ki se zaradi posebne sestave ne praši in ne topi ter ne razpade v grudice. Tu sta še želirni sladkor, ki mu dodajo jabolčni pektin in citronsko kislino, in sladkor za izdelovanje sirupov.
Toliko, kot je uporabnikov, toliko je tudi različnih potreb za uporabo in okusov, vsem pa je skupno zavedanje, da kdor izbere sladkorje Wiener Zucker, izbere najboljše!